Nihče

zatrt v svojih zmožnostih sem nihče.
omejuje me debela plast plašnosti.
vsi vedo kaj je dobro zame, le jaz ne.

ko začutim, da sem na pravi poti,
se pojavi dvom in potem odneham.

pasivno zrem in upam na boljši jutri,
ki odseva v nejasno prihodnost.
nihče sem, si pravim.

pade tišina na vse moje težave,
prikažeš se ti in obljubiš –

z mano si vse, nič več nisi nihče!

(Jan Ferme, 13. 11. 2006)

Posted in O meni, Poezija
  • tasha

    Jan a sm ti že povedla da so mi tvoje pesmi res zelo všeč?:D tle se mi še posebi dopade tale optimističn konc (kot pika na i):D. pa tisto tvoje igranje z nasprotji pri eni izmed prejšnjih pesmi je tut fascinantno;) še tak naprej:D

  • Jan

    hvala 😛 se bom potrudu 😉

zaprašeno