Prijatelj?

kje so vsi, ko jočem?
kje je prijazna roka,
ko jo rabim?
kje je pravi prijatelj,
ali ga sploh imam?

ti dnevi so prešli?
sam se zdaj kopam,
v morju žalosti.
sam se zdaj tolažim,
na rami pomiritve.

sam sem zdaj močan!
ne rabim nikogar,
vse lahko rešim sam!
ampak, na koncu je zmeraj,
tisti edini – prijatelj.

(Jan Ferme, 18. 12. 2006)

Posted in O meni, Poezija