Ko se zaveš

Že par let se mi pojavlja vsake toliko časa nek prav poseben občutek, ki ga je težko razložiti. (5 minut že tuhtam kako naj to razložim) Bom razložil na zadnjem primeru, ki se mi je zgodil, pretekli teden.

Šel sem iz WCja na šoli, nekaj razmišljal odsotno in potem kar naenkrat se mi je zdelo, kot da gledam skozi lupino svojega telesa. Lahko bi rekel, da sem za trenutek pomisli WTF sem js ujet tu notri. Potem se pa vsakič na novo čudim ko gledam iz lupine in vidim roko, ki jo lahko premikam, druge ljudi – in razmišljam, če kdaj tudi oni pomislijo na to.

Ne razumete? Saj sem rekel, da je težko razložiti. Vse to kar se mi dogaja že par let, na trenutke mi daje nek občutek, da je naše bivanje na zemlji le vmesna postaja. Nekaj kar moraš dati skozi. Ampak, da te lahko vsake toliko tudi zanese nekam bolj gor, čeprav se tega ne zaveš in se zaveš samo prihoda nazaj – in si presneto presenečen kaj delaš tu.

A bi lahko rekel, da za tiste pol sekunde, ko te ni, da si tam … Drugje?

Posted in Bluzenje, O meni