Tam, nekje …

Brezsmrtnost niča
me je popeljala tja.

Kjer se vse zlije skupaj.
Tam ni pomembno kdo si bil.

To je kraj kateremu težimo vsi,
kjer bi radi vsi bili …

Pa vendar ne moremo tja.
Zato, ker smo prešibki.

Za sabo ne moremo pustiti
te materialnosti, te začasne omame.

V kateri iščemo bistvo,
katero je drugje – proč od vsega.

(Jan Ferme, 22. 1. 2007)

Posted in O meni, Poezija