Tekmovanje v varčevanju z energijo

energijaHa, tale je pa dobra. 😀 Prav všeč so mi taka tekmovanja res. 😉 In sicer se gre o tem, da bo 450 organizacij (tudi slovenske) med junijem 2007 in julijem 2008 poskušalo, kar se da najbolj varčevati z električno energijo.

To pomeni, da ne bodo po koncu delovnega dne puščali luči v pisarnah, da ne bodo puščali prižganih fotokopircev, računalnikov, faksov, ipd …

To tekmovanje so organizirali tudi že leta 2004/05 in takrat je sodelovalo 28 organizacij iz 6 držav. Povprečno so prihranili 7% električne energije, zmagovalno podjetje pa kar 30%.

V absolutnih številkah je bilo v okviru projekta 3.700 megavatnih ur energije, izpuščenega je bilo 1.885 ton ogljikovega dioksida manj, denarni prihranek pa je v letu dni znašal 200.000 evrov.

Takšne projekte bi morale podpreti vse organizacije! Dodal bi pa še velike supermarkete, ki puščajo prižganih zelo veliko luči ponoči in s tem tratijo električno energijo.

Vir novice.

Posted in Svetovne novice
  • So pa firme, ki si tega ne morejo prvoščit – beri banke in javne ustanove ki morajo meti podatke dostopne 24/7/365

  • Drugače pa ful dobro 😉

  • Maja

    ja no, sj kake bolnice si tud ne morjo prvoščit, da bi čez noč odklople aparate 😀 za druge je pa tole prav super ideja! za vsako leto bi mogli bit taki natečaji s fajnimi nagradami, tak da bi se jih čim več prklučlo.

  • Jan

    ja itak. sj ni mišleno za vse firme – mal se narobe intrepretira pol. 😛

  • Problem ni v porabi energije… ampak v tem, kako energijo pridobivamo. Če bi recimo v SLO naredl še eno nuklearko pa Šoštanj in podobne zaprl bi se onesnaženje zelo zmanjšalo. Sicer je res, da imaš potem jedrske odpadke, ampak tist se da nekam zakopat. Čeprov ne vem zakaj se še niso dogovorile vse države, ki uporabljajo jedrsko energijo, da bi na nekem odmaknjenim otoku en bunker naredl (pač vaska država da nekaj financ, kar bi blo nasplošno gledano še vedno ceneje, kot da si vsaka država svoje smetišče dela za te odpadke), pa tja not vsi mečejo tiste odpadke, tak se nebi mogu noben pritoževat, da mu kipaš odpadke pod njegovo mejo…

  • sverde1: Ne rabiš še ene nuklearke, kvečjemu še dodaten blok ali dva obstoječemu v NEK. Samo najprej je treba rešiti problem z odpadki – predvsem kam spraviti težko radioaktivne odpadke (porabljeno jedrsko gorivo, …).

    Če Šoštanj preneha obratovati smo takoj ob 700MW energije, kar lahko enačiš z enim blokom jedrske elektrarne.

    Še glede oddaljenih otokov: Francozi in Američani so na Pacifiku v štiridesetih in petdesetih letih na “nenaseljenih” atolih delali poizkuse z jedrskim orožjem. Posledice so bile katastrofalne…

  • Jah dodat blok k NEK je oslarija, ker NEK je bla grajena za določeno časovno obdobje in ko jo bojo zaprl, bi mogl vse zapret, ne morš zdej sam ta star del zapret, ta nov pa še laufa naprej. Sicr so se pa že menl, da bi zraven NEK še eno nuklearko sezidal.

    Jah zakaj misliš da so posledice katastrofalne, če so jedrske bombe preizkušal… to premakne par kubikov zemle, pa tak naprej 🙂 Če pa ti sezidaš bunker z dost debelim zidom pa ne bo nič radiacije uhajal ker jo boš zadržal za zidovi (tud v NEK, če si zuni stavbe ne boš nč radiacije zaznal, notr zravn reaktorja se boš pa skuhu :P), sicer pa kaj je bolš: da ma vsaka država v nekje skladišče, ki je tudi malce slabše zgrajeno in je relativno blizu ljudem ali da imajo vse države eno ornik skladišče in nevem koliko 1000km okol ni žive duše, ki bi mu lahk tista radiacija (če bi slučajn kaj uhajal, čeprav nebi smel) kaj škodla.

  • NEK ima trenutno obratovalno dovoljenje do leta 2024, verjetno pa ga bodo zaradi vseh remontov, ki so jih izvedli v zadnjih nekaj letih podaljšali za vsaj še 15-20 let.

    Pri NEK je problem v starosti bolj ali manj samo v reaktorju – vse ostalo je še vedno tako kot novo – recimo hladilni stolpi so se v vsem obratovanju NEKa rabili kvečjemu nekaj mesecev.

    Poleg tega – če gradiš še eno nuklearko, rabiš spet svoj sistem hlajenja, svoj nadzorni, varnostni sistem, še eno gručo ljudi, ki bo skrbela za vse, …

    Problem dodatnega bloka je le hlajenje, ki ga bi morali izvajati z novim hladilnim stolpom, ali pa s konvekcijskimi hladilnimi stolpi (podobno kot ima TE Šoštanj).

    Pri gradnji skladišč za jedrske odpadke se upoštevajo prav tako strogi standardi kot pri gradnji jedrskih elektrarn, tako da mislim da ni razlike v kvaliteti posameznih skladišč.