Maturitetni esej, salut!
Ou yeah, ou yeah!
Malo mi trga, ker sem se znebil delčka velikega bremena.
Pred šolo sem bil že ob 8.20, takrat ko naj bi nas spustili notri, vendar so nas šele 8.30.
Potem sta stali dve punci pred vrati in vzklikale držimo pesti na Snickers. Sem mislu, da bom kozlal. Iz principa nisem vzel tega “usmiljenega” Snickersa. Ko so se vrata odprla smo odirjali po stopnicah do razporeda kje je kdo.
Od 27 sošolcev in sošolk, sem pisu s štirimi. No, vsaj osamljen nisem bil.
Naslov razpravljalnega eseja je bil Med poklicno uspešnostjo in zasebnim življenjem. Najprej sem dve minuti sam gledu, kaj za vraga naj jaz pišem na to.
Potem pa je znanje počasi začelo kapljati in sem od 9.00 do 11.05 napisal 6 strani. Drugače se je pa pisalo od 9.00 do 11.30.
Kakšen je moj občutek? Kaj pa vem, je ni, ni je. Težko je to povedati, ker nikoli ne veš kaj točno želijo dame in gospodje, zaprti v škatlicah, da mi izlijemo na papir.
Sem že omenil, da mi je všeč papir na katerega se piše matura?
Ful je fajni za pisat, res.
-
tasha
-
http://blog.zvitek.net Tine
-
http://blog.sh4rk.info IcEmAn