AJAX ni tehnologija, je metoda.

In kaj smo ugotavljali?
Da je smer razvoja aplikacij in uporabnosti spleta v tem, da se vsebino strukturira. Da se vsebine povezujejo. Da jih razumejo tudi stroji.

Tehnično to pomeni, boljše zaznamke (XML, XHTML, širša standardizacija). Lažjo dostopnost (RSS). Približati vmesnik uporabniku, narediti ga enostavnejšega (AJAX, WAP). Ločiti vsebino od oblike (večja podpora in uporaba CSS). Vsebino nuditi v različnih oblikah (mobilnost). In podobno…

Kaj lahko ljudje prispevajo? Dodana vrednost obliki. Povezujejo vsebino skozi socialne networke. Z bookmarki. Z agregati informacij v različnih oblikah.
Torej splet nudi vsebino, ki jo razvrščajo in povezujejo uporabniki.

Zato web 2.0 po moje pomeni, da se vračamo k osnovam, in vsebino podajamo pametneje.

Nič več kričečih barv, nametanih fontov, ideje o tem da je potrebno na stran natlačiti čimveč informacij.
Sedaj pravilno uporabljamo HTML elemente. Pazimo na strukturo, da nas iskalniki lažje najdejo in poindeksirajo. Poskrbimo, da strani “dihajo”.
Urejevalniki kode so enostavnejši, vsebina preglednejša in lažje se jo vzdržuje.
Vsi bi AJAX uporabljali. Kar pomeni, da je potrebno brskalnike zbližati z vedno novimi standardi.
Vsi bi imeli čimmanj težav pri oblikovanju. Torej potrebujemo boljšo CSS podporo.
Vsi bi manj pisali pa več imeli na straneh. Torej poskrbimo za lažjo izmenjavo informacij – RSS.

Blogi? Način širjenja informacij, idej in pogledov posameznikov. Čakam, kaj jih bo nadomestilo.

Namesto iskalnikov se ljudje sami povezujejo med seboj. Strukturiramo kratke informacije in jih vmeščamo v splet prek povezav.

Seveda je to le stranski izdelek dosti večje ideje. Tržniki so jo poimenovali Web 2.0. In ji dodali bleščeče logotipe in velike fonte z dosti whitespacea.

Tim pravi, da kaki verzija 2.0, če še iz alfa verzije nismo.

Google je odprl GMail. Sprva si lahko dobil uporabniško ime le če te je kdo povabil. Google zdaj ve za par milijonov ljudi, kateri so med seboj povezani. A je kdo pomislil na to?
Google Checkout. Njihove navade nakupovanja. Potrošniški vzorci.
Docs & Spreadsheets. In skupna uporaba dokumentov. Ista stvar.
Google Base. In vse ostalo Google-*.

Sprva je začel prodajati oglase. Kdo ve, kaj bo. Pa dovolj paranoje, ni to moj namen.
Sam sem jasno tudi uporabnik teh storitev, da ne bo pomote.

Vzorci, povezave med stvarmi, to je bistvo prihodnjega spleta.
Predstavljaj si, da se da povezati med seboj vse informacije recimo o medicini, zdravilih, človeku, … Ko imaš dovolj trilijonov informacij, boš lahko sistem enostavno vprašal: “Daj mi zdravilo, ki pozdravi to pa to, pa nima tega in tega učinka”. Samo še dovolj časa mu moraš dati, da se sprehodi po grafu vsega, kar je povezano med seboj, pa bo poznal odgovor. Ki bo verjetno drugačen od “42″.

Zato bi ostal pri tem, da je Web 2.0 le tržna skovanka.

Res pa je, da sem preveč tehnično usmerjen tip človeka, da bi ga barve enostavno premamile, če ne ve, kako jih je nekdo do tja pripeljal.

In ja, rad komentiram “Web 2.0″ spletišča.