Starši spreglejte! Skoraj smo že odrasli …

Posted by Jan in Bluzenje | 7 comments

Uh, že kar nekaj časa nisem nič zapisal, krivce je mogoče iskati marsikje. Zato ker se učim (to sem za mami napisu), zato ker delam in zato ker se mi ne da. Danes bi se rad dotaknil teme, ki zadeva nas študente ali mladostnike malo po dvajsetem letu starosti, ki nismo več otroci, nismo pa tudi še čisto odrasli.

Naši starši so večinoma vsi odrasli v “dobrih starih časih” socializma in medtem, ko zdaj kopljejo razne jame trupel, nam pridigajo kaj so oni takrat lahko in kaj ne. Putimo jame, ker niso aktualne za to temo.

V nekaterih pogledih nas starši vidijo kot odrasle oz. nas hočejo videti in to od nas tudi pričakujejo, da ne rečem kar zahtevajo. To je super in fajn, če se ne bi osredotočili samo na par stvari, ki so za njih “življenjsko pomembne”, da jih mi izpeljemo prav, nam pa po domače povedano “dol visi” za njih ker nam jih tako silijo.

Prva takšna stvar je npr. šola oz. pridobivanje izobrazbe. Če nisi ekstra priden in tu pa tam padeš kakšen izpit, se ti obesijo na to tvojo “pomankljivost” in gnjavijo do nezavesti. Konkretno meni ne gre matematika. Dovolj o meni.

Namesto, da bi nas vzpodbujali tudi takrat, ko nam ne gre, ne samo takrat ko smo “super in oh in sploh fajn”, ker smo dobili pozitivno oceno nad 6, nas raje pograjajo, ukinejo kakšno boniteto in “naženejo” učit – kakor pač lahko 21 letnika naženeš učit.

Jaz sem že od nekdaj “upornik” na tem področju in sem svoji mami povzročil že veliko sivih las. Čeprav se zavedam, da “naj bi kao rabu tist pildek od diplome”, še zmeraj višje povzdigujem druge stvari na moji listi prioritet.

Moj faks ni največji biser, ker me ne more kaj več naučiti, kot sem se že sam (vsaj tiste programe, ki se jih učimo, res pa je, da tudi izveš kaj novega, da ne bom samo grajal). Če se le da te filajo z matematiko, potem je nekaj strokovnih predmetov z zastarelo tematiko, v mojem primeru – učenje s programi, ki so bili aktualni 4. generacije nazaj.

Jaz sem zagovornik tega, da se največ naučiš sam, če si le vztrajen, raziščeš stvar, ki te zanima, v nulo in jo potem še piliš v nulo. Tako jaz delam in mogoče kdaj zato trpi moja šola, ampak na napakah se učimo, pa če 100x naredimo eno in isto.

Zdaj pa obratna fora. Prej so pričakovali, da se bomo obnašali odraslo, v nekaterih pogledih smo pa še za njih neodgovorni otročaji, ki si npr. ne zaslužijo voziti primarnega družinskega avta, čeprav že imajo več kot 2 leti izpit. Ali pa ne smejo voziti sekundarnega družinskega avta, ker mu preprosto ne zaupajo.

Sploh (hipotetično), ti je bedno, če ves vesel narediš vozniški izpit, ki si ga plačal iz svojega denarja, ki si ga “zašvical fuL” (sorry moral sem dat XD) v kakšnem skladišču, potem ti ga pa mati ne pustijo vozit. Zakaj? Ker še nimaš izkušenj oz. se bojijo, da jim ga boš takoj stolkel.

1. izkušnje lahko dobiš le, tako da začneš voziti sekundarni (ponavadi mamin) avto, ki je že itak popraskan in malo obtolčen (če je pa res), tudi v vsaki avtošoli vam lahko povedo, da je priporočljivo dati mlademu vozniku za vozit takoj, ker drugače se čez par mesecev vse pozabi in potem, ko mu ga končno zaupate, ga razbije na prvem ovinku – čutite ironijo?

2. kako lahko od nas zahtevate, da se vedemo odraslo na enem področju, če pa nas na drugih področjih popolnoma potlačite? Oprostite, ampak jaz v tem ne vidim logike …

P. S. To ne pomeni, da vas ne potrebujemo več, samo da nas razumete in podpirate v stvareh, ki tudi nam kaj pomenijo.