Izgubljenih podatkov ti ne more povrniti nihce, za vse ostalo je tu Mastercard

Ne vem, če sem omenil na tem blogu, na Twitterju in Facebooku zagotovo sem, da sem pred enim letom prešaltal na sadje. Ja, vem, da sem veliko šimfal čez Apple ampak, ko sem ga potem dejansko malo uporabljal pri punci in ko sem videl kako tehnično dovršen industrijski dizajn imajo njihovi prenosniki, se nisem mogel upreti.

Potem so v Mac OS X razne aplikacije, ki ti s klikom tipke ali dve dvignejo produktivnost v višave. Pa ne bom zdaj o tem. Danes bi se rad osredotočil na backup podatkov. Koliko krat se ti je že zgodilo, da se ti je sistem sesul ravno v trenutku, ko si delal/a nekaj pomembnega? Meni že tako ogromno krat, da sem bil prav vesel funkcije Time Machine v Mac OS X.

Time Machine deluje, tako da priključiš zunanji disk preko USB ali FireWire vhoda in v programu izbereš, kam se naj prenašajo varnostni podatki. Prenašajo se vsako uro, shranjujejo se tedensko in čez čas ostanejo še samo mesečni backupi. Ko nimaš dovolj prostora se backupi začnejo brisati avtomatsko od starejšega naprej, da pridobiš prostor za novejše backupe. Priporočljiv je disk vsaj enake velikosti, kot tisti v Mac računalniku, še boljše je, da je dvakrat večji.

Seveda sem bil nad tem strašno navdušen, sem pa kmalu ugotovil eno pomanjkljivost. Nenehno moraš imeti priključen zunanji trdi disk. Seveda MacBook nosiš tudi okoli in takrat nimaš s sabo še težkega zunanjega diska, ko prideš pa domov pa pozabiš spet priključiti. Potem imaš na tistem disku še seveda HD filme, ker nimaš dveh zunanjih diskov.

Nato se ti tri dni pred velikim projektom sesuje Mac OS X in ti si ravno posodil disk prijatelju, ki ko ga pokličeš se pelje na drug konec Slovenije. Na vrsti je lahko samo še živčni zlom. Ampak ne. Samo stvari je treba v prihodnje malo bolj pametno zastaviti. Najprej sem se odločil, da bo Time Machine/Movie disk nenehno priklopljen na Mac-a. Nabavil sem tudi online backup rešitev imenovano BackBlaze.

Nato sem čez nekaj časa ugotovil, da čeprav imam velik disk – 1,5 TB, bo treba Time Machine in filme ločiti. Zato sem šel v trgovino in nabavil nek Seagate zunanji disk, kapacitete 2 TB. A veš kaj mi je najbolj bilo všeč pri tem? Prideš not, vidiš katerega potrebuješ, pregledaš velikost in ceno, greš do blagajne, potegneš ven svojo Maestro ali Mastercard kartico in plačaš. Nobenega predhodnega skakanja na bankomat ali banko za dvig gotovine, da ne omenjam, da je tako tudi bolj varno. Najprej sem vse filme preselil na nov disk, ker ima večjo kapaciteto in ohranil star disk kot Time Machine backup disk.

Resnično, ti izgubljenih podatkov ne more povrniti nihče, za vse ostalo je tu Mastercard. 😀

Posted in Bloganje, Izpostavljeno, Tehnične novice Tagged with: , ,
  •  Varno in fajn je že plačevat s kartico.. samo ko prideš čez kak teden, dva na bankomat in vidiš stanje te lahko kap… kadar grem brez denarja (v papirnati obliki) v trgovino, vedno zapravim več… ker če imam 10€ – 20€ v denarnici imam ta limit… če imam samo kartico, pa se vedno dogaja “pa bom še to, pa to, pa to” pa gremo v višave 🙂

    Drugače pa sem tudi sam malo poskusil jabolko (žal je sam (še) nimam) in ob delu z njim dejansko vidiš, da ga niti ne preplačaš toliko, kot se zdi… ker je optimizacija in sama izkušnja vrhunska…