Jan Ferme

Menu

Category: Izpostavljeno

Izgubljenih podatkov ti ne more povrniti nihce, za vse ostalo je tu Mastercard

Ne vem, če sem omenil na tem blogu, na Twitterju in Facebooku zagotovo sem, da sem pred enim letom prešaltal na sadje. Ja, vem, da sem veliko šimfal čez Apple ampak, ko sem ga potem dejansko malo uporabljal pri punci in ko sem videl kako tehnično dovršen industrijski dizajn imajo njihovi prenosniki, se nisem mogel upreti.

Potem so v Mac OS X razne aplikacije, ki ti s klikom tipke ali dve dvignejo produktivnost v višave. Pa ne bom zdaj o tem. Danes bi se rad osredotočil na backup podatkov. Koliko krat se ti je že zgodilo, da se ti je sistem sesul ravno v trenutku, ko si delal/a nekaj pomembnega? Meni že tako ogromno krat, da sem bil prav vesel funkcije Time Machine v Mac OS X.

Time Machine deluje, tako da priključiš zunanji disk preko USB ali FireWire vhoda in v programu izbereš, kam se naj prenašajo varnostni podatki. Prenašajo se vsako uro, shranjujejo se tedensko in čez čas ostanejo še samo mesečni backupi. Ko nimaš dovolj prostora se backupi začnejo brisati avtomatsko od starejšega naprej, da pridobiš prostor za novejše backupe. Priporočljiv je disk vsaj enake velikosti, kot tisti v Mac računalniku, še boljše je, da je dvakrat večji.

Seveda sem bil nad tem strašno navdušen, sem pa kmalu ugotovil eno pomanjkljivost. Nenehno moraš imeti priključen zunanji trdi disk. Seveda MacBook nosiš tudi okoli in takrat nimaš s sabo še težkega zunanjega diska, ko prideš pa domov pa pozabiš spet priključiti. Potem imaš na tistem disku še seveda HD filme, ker nimaš dveh zunanjih diskov.

Nato se ti tri dni pred velikim projektom sesuje Mac OS X in ti si ravno posodil disk prijatelju, ki ko ga pokličeš se pelje na drug konec Slovenije. Na vrsti je lahko samo še živčni zlom. Ampak ne. Samo stvari je treba v prihodnje malo bolj pametno zastaviti. Najprej sem se odločil, da bo Time Machine/Movie disk nenehno priklopljen na Mac-a. Nabavil sem tudi online backup rešitev imenovano BackBlaze.

Nato sem čez nekaj časa ugotovil, da čeprav imam velik disk – 1,5 TB, bo treba Time Machine in filme ločiti. Zato sem šel v trgovino in nabavil nek Seagate zunanji disk, kapacitete 2 TB. A veš kaj mi je najbolj bilo všeč pri tem? Prideš not, vidiš katerega potrebuješ, pregledaš velikost in ceno, greš do blagajne, potegneš ven svojo Maestro ali Mastercard kartico in plačaš. Nobenega predhodnega skakanja na bankomat ali banko za dvig gotovine, da ne omenjam, da je tako tudi bolj varno. Najprej sem vse filme preselil na nov disk, ker ima večjo kapaciteto in ohranil star disk kot Time Machine backup disk.

Resnično, ti izgubljenih podatkov ne more povrniti nihče, za vse ostalo je tu Mastercard. 😀

5. obletnica bloga

Danes mineva natanko 5 let, ko sem zapisal svojo prvo objavo. Nikoli si ne bi mislil, da bo to začetek nečesa tako velikega. Da me bo blog pripeljal do pisanja za Mobitel, da bom preko bloga spoznal ogromno novih prijateljev. Bilo je čudovitih 5 let, želel bi si jih še več, mogoče ne ravno na tem blogu, kjer sem zadnje čase skoraj nedejaven, ampak drugje.

Še zmeraj sem najbolj dejaven na Twitterju, kjer te vabim, da me spremljaš in mi pomahaš. 🙂 Nič ne obljubim, da bom redno pisal na ta blog, ker sem se že prevečkrat ugriznil v jezik. Enkrat, nekoč, ko bo spet čas za ferme.si. Ravno danes sem podaljšal ferme.si domeno spet za 2 leti, tako da ne skrbi, blog bo tu in vsa prazgodovina z njim. 🙂

Hvala vsem mojim zvestim bralcem! Najboljši ste!

Soncno popoldne v aprilu

Pustimo za trenutek ob strani, da nisem spisal nekaj konkretnega za svoj blog že zelo dolgo. To zdaj delam za Tehnika in enostavno nimam časa še spisati kaj za tukaj. Povod za pisanje danes izvira od drugje. Izvira iz preprostega sončnega popoldneva preživetega v Tivoliju. V bistvu je bolj šlo za uro in pol, ampak pustimo podrobnosti.

V Tivoli me je povabila ena od boljših prijateljic, ker se ji je rolalo (v glavi se ji konstantno, trenutno je to mišljeno z rolerji na nogah). Želel sem iti malo ven, ker je bil tako lep dan, čeprav ni bil sončen. Katarina se je žal morala učiti, tako da sem šel sam. Sem lahko vsaj šel s kolesom, hehe. Tako se nas je nekaj dobilo v Tivoliju, ženske so imele s sabo deke za po tleh in smo se šli piknik varianto, brez hrane. Samo sedeli smo, se pogovarjali in umirali od smeha.

V tistem trenutku me je prešinila misel, od kod jim toliko časa, da lahko nenehno hodijo po kavicah, če je lepo vreme pa v Tivoli in zabijejo popoldne tam. Čudovito življenje kajne? Sploh se ne spomnim kdaj sem si nazadnje vzel prosto popoldne, šel v park in ga tam “zabil” brez misli na jutri. Imam toliko obveznosti in toliko stvari bi rad še dosegel, da sploh ne najdem časa za to.

Po svoje jim zavidam, po drugi strani se mi pa “smilijo” (ni mišljeno slabšalno ali zaničevalno). Zavidam jim v smislu, ker lahko brez skrbi preživijo popoldne v Tivoliju in se jim to ne bo drastično poznalo na jutri ali na naslednjem tednu. “Smilijo” se mi pa zato, ker se jaz že od 16. leta samoizobražujem in skušam dosežti nekaj, kar mi bo prineslo v življenju neko varno prihodnost, da mi ne bo treba “cvikati” za vsak “penez”.

S tem blogom, ki ga zadnji dve leti tako zanemarjam (oprosti mi), sem si ustavril že kar lepo ime in sem po zaslugi svojega pisanja tudi že marsikaj dosegel, kar drugače ne bi. Nočem se hvaliti s takšnimi stvarmi, ker rad mislim, da to ni ravno v moji naravi. Samo predstavljam dejstva.

Mogoče se pa počasi spreminjam v deloholika, ki ima zmeri awesome mobitele in gadgete (Amazon Kindle, Apple iPad 2, MacBook Pro …). Po nekaj časa trdega dela in nenehnega sekiranja si zmeraj vzamem prosto za dan ali dva. Problem je samo, da se ne znam več izklopiti. Še zmeraj sem podzavestno malo živčen zaradi česar drugega. Ne vem, očitno sem “živc”, to imam po mami. 🙂

Ali bom zaradi tega zapisa kaj pogosteje pisal tu? Ne verjamem. Sproti vse povem preko Twitterja, kjer predlagam, da me spremljaš, saj sem tam dnevno aktiven. Res pa je, da bi še rad napisal par gadget recenzij, ker sem bil prepozen na Tehniku. 🙂

Se beremo!

Toshiba in Mednarodna e-knjiga 7 drzav

Ste vedeli, da bo Toshiba Slovenija izdelala mednarodno e-knjigo 7 držav? Čisto zares! Iz vsake izmed sedmih držav (Bolgariji, Hrvaški, Grčiji, Izraelu, Romuniji, Srbiji in Sloveniji) bo izbrala 25 zanimivih zgodb na temo posameznikove prve izkušnje z računalnikom ali prenosnikom. Želiš biti zraven? Beri dalje…

Hm, glede na to, da je od moje prve izkušnje že 11 let sem moral prav malo pomisliti in zdaj, ko se spomnem, sem ugotovil, da je to bilo v kakšnem 4. razredu OŠ. Prvič smo šli v računalniško učilnico. Misteriozna soba z 20 računalniki. Na njih je tekel takrat najnovejši (danes prazgodovinski) Windows 98, na nekaterih še Windows 95. Vem, da mi na začetku še ni bilo najbolj jasno kaj početi z računalnikom, razen tega, da sem vedel, da lahko z njim igraš igrice in pišeš v Word.

Vse sem delal tako počasi, da se prav spomnem teh trenutkov takrat, ko vidim kakšnega starejšega, ki ni vajen računalnika. Na tipkovnico sem pisal z dvema prstoma in iskal tipke. Če nazaj pomislim je bilo prav hecno, ker zdaj tipkam že skoraj slepo. Steve Jobs bi rekel, da je bilo magično. Verjemite, da je za takšnega majhnega smrkavca bilo in tudi je še zdaj, ko sem že veliki smrkavec. 🙂

Tako so se v Toshibi ob 25. obletnici odločili, da bodo izdali e-knjigo z izkušnjami uporabnikov in sicer z njihovo prvo izkušnjo z računalnikom/prenosnikom. Najboljša zgodba pa bo nagrajena s Toshibinim tabličnim računalnikom! Mislim, da naloga ni težka in da lahko sodeluje vsak, ki je že kdaj uporabljal računalnik ali prenosnik za več kot dve minuti. Pomisli. Kakšni so bili tvoji občutki? Se ti je zdelo smešno klikati z miško po ekranu in so se stvari kar odpirale? Kako dolgo si pisal/a na tipkovnico, tako da si uporabljal/a zgolj dva prsta? 🙂

Pogoji nagradne igre:

Navodila niso težka, če se boš odločil/a napisati komentar pri meni, se lahko v komentarje prijaviš direktno s svojim Facebook profilom, tako da ne bo zmede. Kul ane? 🙂 Zdaj pa tipkovnico pod roke in napiši nekaj senzacionalnega!

Aplikacija Moj Tehnik

V Mobitelovem natečaju za Android je bilo prijavljenih kar 54 aplikacij! Nekaj je res super dobrih in jih bom opisoval skozi ta mesec na svojem blogu. Kot prvo bom opisal aplikacijo Moj Tehnik, ki ti omogoča spremljanje novic iz Tehnika kar preko aplikacije. To je zelo priročno, saj še kar nismo zrihtali mobilne spletne strani za Tehnika.

Aplikacija Moj Tehnik je enostavna. Sestavljena je iz štirih sklopov: Tehnik, Moj Mobitel, Aplikacije in Podpora. Privzeto je namenjena Mobitelovim uporabnikom, predvsem zaradi dveh sklopov: Moj Mobitel in Podpora. Vendar seveda deluje na vsej Android mobitelih po širnem svetu. Na naslovni strani aplikacije mi je zelo všeč malo spremenjen Mobitelov slogan v: “Velik si, kolikor imaš velik pomnilnik na telefonu.” 😀

Tehnik

Sklop Tehnik ti enostavno prikaže zadnje novice s slikicami na Tehniku. Obstaja tudi hiter dostop do kategorij, operacijskih sistemov in znamk mobitelov. Prikaz je enostaven, hiter in zelo všečen. Pri prikazu novice bi lahko avtor dal manjšo velikost pisave naslova, saj če je naslov dolg, zgleda vse precej razvlečeno. Objavo lahko tudi deliš preko vse ustavljenih kanalov: Bluetooth, Facebook, Gmail, SMS, Twitter …Med objavami lahko tudi hitro skačeš s spodnjimi puščicami.

Aplikacije

V sklopu Aplikacije so na voljo za dol poteg vse aplikacije, ki so prispele na Mobitelov Androidni natečaj. Samo klikneš na aplikacijo in že lahko pogledaš opis in kategorijo aplikacije. Spodaj je tudi link “Naloži”, ki pošlje SMS na določeno številko, ki ti potem ponudi povezavo za dol poteg.

Moj Mobitel

Sklop Moj Mobitel je namenjen samo Mobitelovim naročnikom in sicer omogoča informativni pregled nad porabo storitev v tvojem paketu. Zelo odlična funkcija poleg SMS in MMS ter podatkov je ta, da je zraven tudi povezava za dokup večjih količin. Pogrešam enak gumb tudi pri klicih v druga omrežja. Seveda zraven piše tudi tekočo porabo (npr. klici v tujino) in porabo na Moneti.

Podpora

Sklop Podpora je prav tako namenjen samo Mobitelovim naročnikom, saj vsebuje seznam vseh Mobitelovih centrov po Sloveniji in njihovo približno oddaljenost glede na vašo trenutno lokacijo. Klik na določen Mobitelov center vam razkrije njihove podatke in možnost takojšnega klica in pogleda na zemljevidu. Odlična zadeva, ki prihrani veliko časa.

Zakljucek

Aplikacija Moj Tehnik me toliko bolj navdušuje, ker sem aktivni pisec na Mobitelovem Tehniku in mi tako pride prav, da pogledam kakšne so najnovejše novice iz sveta mobilne tehnologije in o čem so pisali že drugi, da meni ni treba.

Aplikacijo Moj Tehnik si lahko naložiš na svoj mobitel z Androidom tako, da pošlješ AND 44 na 051 630 630. Stane te samo toliko, kolikor te stane SMS pri tvojem operaterju in prenos podatkov (priporočam prenos preko Wi-Fi povezave).

Zakaj iPhona se nekaj casa v Sloveniji ne bo uradno na voljo

Odgovor na to vprašanje je enak tistemu, ki odgovori na vprašanje “Kdaj boste dodali iPhone v svojo ponudbo?”, ki ga zasledim na Mobitelovi Facebook strani. Ta odgovor je tako kapitalistično bizaren, da mi gre na bruhanje, ko samo pomislim nanj. *se vrne iz WC-ja, kjer je ravnokar bruhal* Dobro, zdaj ko sem se obrisal okoli ust, pa lahko nadaljujem. V redu, pretiravam, ampak dejstvo je, da je situacija kapitalistično naravnana.

Če me spomin ne vara se je vse skupaj začelo z iPhonom 3G, ki ga je (rečmo) X Mobil ponudil v svoji ponudbi. Od takrat naprej nas Apple namerno blokira in onemogoča dostop do enega najbolj zaželjenih mobitelov na planetu. X-u se je zdelo fajn, da bo imel v ponudbi enega najbolj vročih mobitelov za močno pretirano ceno, naročnino 50€ na mesec plus vezava za 24 mesecev (ima v ponudbi tudi iPhone 4)

Oprosti, ampak jaz ne vem kateri cepec se odloči za kaj takšnega, saj dobiš v Italiji odklenjen iPhone za okoli 650€ (16 GB). Medtem, ko X-ev iPhone preplačaš v dveh letih tako močno, da boljše, da ne razmišljaš o tem. Torej, X je kapitalist, Apple je kapitalist, oba hočeta svoj kos pogače denarja. X se je znašel in Applu ne plačuje provizije kot mobilni operater, Apple je razjarjen, ker izgublja milijone evrov v Sloveniji. Ironično, saj če bi Apple vedel koliko uporabnikov je na X mobilu bi se mu vse skupaj zdelo smešno.

Tako da, dragi bralec, draga bralka, moram te razočarati in ti povedati, da bomo še zmeraj bela lisa na zemljevidu držav v katerih se uradno prodaja iPhone. Presneto, še v Bolgariji se prodaja iPhone, pa večina ljudi tam nima za preživetje.

Bolj kot razmišljam o prepovedi uradne prodaje iPhona in npr. rečmo, da je to meni preprečevalo, da bi si ga sam nabavil (pustimo ob strani dejstvo, da je drag kot žafran) prihajam do zamisli, da je to pri meni vzpodbudilo ljubezen do Androida. Android je v tistih mračnih časih zasijal kot zadnja luč, ki jo vidiš, preden umreš. Ponujal je nek sodoben OS, ki se je že skoraj lahko postavil ob bok iOS-u.

Pravim skoraj, ker sem se srečal z verzijo Androida 1.5, ki še ni bil tako dober kot zdaj. Lahko pa gladko rečem, da Android 2.2 prekaša iOS. Zagotovo ga ne prekaša po igričarski plati, zato imam iPod toucha. Vendar ga komot prekaša po funkcionalnosti. Če bi sam prešaltal na iOS bi najbolj pogrešal Android notifications, widgete in različna namizja. Kaj takšnega na iOS-u ni, verjetno zato, da je dovolj enostaven za uporabo. Bu-hu! Sem napreden uporabnik mobitelov in ne potrebujem enostavnega OS-a!

Tako, sem Android guy. Primer zaključen.

P. S. Preko Twitterja so me ostali opozorili, da so to samo špekulacije in da v bistvu X nima nič s tem, da Apple ne pusti prodaje iPhona v Sloveniji. Bojda druga dva operaterja ne sprejmeta Applovih pogojev. To, je seveda spet druga špekulacija. Vsakemu svoje.