Jan Ferme

Menu

Category: Bluzenje

iPhone je (koncno) v Sloveniji

Ljudstvo je lačno kruha in iger! V tem primeru Applovega iPhone-a. Najprej je @had sprovociral twitosfero s tweetom:

simobil bo zacel prodajati iphone? @simobil a to res drzi? rispekt, ce je info tocen #ftw #fb

Ravno, ko smo se razgreli, nas je nato @Simobil “zatolkel” z diplomatskim odgovorom:

Apple se zaenkrat še ni odločil za vstop na slovenski trg z iPhone-om. Mi pa si bomo še naprej trudili, da ga vključimo v ponudbo 🙂

Nato je Simobil naslednji dan z veseljem oznanil:

Skupina Telekom Austria Group predstavlja Apple iPhone v Sloveniji

Skupina Telekom Austria Group bo v prihodnjih tednih predstavila iPhone 4 v Sloveniji. iPhone 4 je najbolj inovativen mobilni telefon na svetu, ki ga odlikujeta Applov izjemen zaslon Retina, zaslon najvišje ločljivosti kar jih je bilo kdaj vgrajenih v mobilne telefone, in FaceTime, s katerim so video klici postali resničnost. Za več informacij obiščite www.simobil.si.

Za več informacij o iPhonu 4 obiščite www.apple.com/iphone.

Dejstvo je, da je Simobil dobil od Appla “žegn” samo zato, ker so v navezi z Vodafone, kar je dobro in slabo za nas. Dobro seveda zato, ker bo iPhone končno na voljo v Sloveniji in si ga bo lahko privoščil skoraj vsak. Slabost vidim v tem, ker se mi bo zdaj vsak “papak” sprehajal okoli z iPhonom in mislil kako je kul.

Še ena slabost bo verjetno v tem, da bo zaklenjen na operaterja, kot to Apple zahteva. Ni mi čisto jasno kako bo Simobil obšel zakonodajo, ki nalaga operaterjem, da morajo biti vsi mobilni telefoni odklenjeni, ne glede na to, če se skleni naročniško razmerje ali ne (če sem kaj mimo ustrelil, me prosim popravi).

Torej, napovedujem množično razširitev iPhone-a v Sloveniji, če bo ponudba tako ugodna kot drugod v tujini, ga bo praktično imel skoraj vsak. Če te zanima kdaj bo na voljo, se prijavi na Simobilovi strani.

P. S. Zgornji zapis je moje osebno mnenje, v komentarjih pa lahko poveš svoje civilizirano mnenje.

Soncno popoldne v aprilu

Pustimo za trenutek ob strani, da nisem spisal nekaj konkretnega za svoj blog že zelo dolgo. To zdaj delam za Tehnika in enostavno nimam časa še spisati kaj za tukaj. Povod za pisanje danes izvira od drugje. Izvira iz preprostega sončnega popoldneva preživetega v Tivoliju. V bistvu je bolj šlo za uro in pol, ampak pustimo podrobnosti.

V Tivoli me je povabila ena od boljših prijateljic, ker se ji je rolalo (v glavi se ji konstantno, trenutno je to mišljeno z rolerji na nogah). Želel sem iti malo ven, ker je bil tako lep dan, čeprav ni bil sončen. Katarina se je žal morala učiti, tako da sem šel sam. Sem lahko vsaj šel s kolesom, hehe. Tako se nas je nekaj dobilo v Tivoliju, ženske so imele s sabo deke za po tleh in smo se šli piknik varianto, brez hrane. Samo sedeli smo, se pogovarjali in umirali od smeha.

V tistem trenutku me je prešinila misel, od kod jim toliko časa, da lahko nenehno hodijo po kavicah, če je lepo vreme pa v Tivoli in zabijejo popoldne tam. Čudovito življenje kajne? Sploh se ne spomnim kdaj sem si nazadnje vzel prosto popoldne, šel v park in ga tam “zabil” brez misli na jutri. Imam toliko obveznosti in toliko stvari bi rad še dosegel, da sploh ne najdem časa za to.

Po svoje jim zavidam, po drugi strani se mi pa “smilijo” (ni mišljeno slabšalno ali zaničevalno). Zavidam jim v smislu, ker lahko brez skrbi preživijo popoldne v Tivoliju in se jim to ne bo drastično poznalo na jutri ali na naslednjem tednu. “Smilijo” se mi pa zato, ker se jaz že od 16. leta samoizobražujem in skušam dosežti nekaj, kar mi bo prineslo v življenju neko varno prihodnost, da mi ne bo treba “cvikati” za vsak “penez”.

S tem blogom, ki ga zadnji dve leti tako zanemarjam (oprosti mi), sem si ustavril že kar lepo ime in sem po zaslugi svojega pisanja tudi že marsikaj dosegel, kar drugače ne bi. Nočem se hvaliti s takšnimi stvarmi, ker rad mislim, da to ni ravno v moji naravi. Samo predstavljam dejstva.

Mogoče se pa počasi spreminjam v deloholika, ki ima zmeri awesome mobitele in gadgete (Amazon Kindle, Apple iPad 2, MacBook Pro …). Po nekaj časa trdega dela in nenehnega sekiranja si zmeraj vzamem prosto za dan ali dva. Problem je samo, da se ne znam več izklopiti. Še zmeraj sem podzavestno malo živčen zaradi česar drugega. Ne vem, očitno sem “živc”, to imam po mami. 🙂

Ali bom zaradi tega zapisa kaj pogosteje pisal tu? Ne verjamem. Sproti vse povem preko Twitterja, kjer predlagam, da me spremljaš, saj sem tam dnevno aktiven. Res pa je, da bi še rad napisal par gadget recenzij, ker sem bil prepozen na Tehniku. 🙂

Se beremo!

5 mesecev premora in razburljivih dogodivščin

Minilo je že kar 5 mesecev, oz. že skoraj 6 mesecev kar sem nazadnje kaj napisal na svoj blog. Razlogov zakaj nisem pisal je več in seveda lahko začnemo kar s 3. majem 2010, ki je bil zadnji dan, ko sem odprl administracijo svojega bloga. Maj … Zelo lep mesec. Ampak tudi tako natrpan. Ravno maja sem imel za narediti največ seminarskih nalog, da sem izpolnil študijske obveznosti.

5. maja npr. je bila Škisova tržnica, kjer sem spoznal @tamejhna in @allina_. Kdo bi si mislil, da mi bo obisk Škisove tržnice, na katero najprej sploh nisem hotel iti, ker je že cel dan deževalo in sem bil lene volje, spremenil  življenje za naslednjih 5 mesecev in še naprej. Potem so 19. maja že kmalu bile študentske demonstracije proti malemu delu. Sramota, kar se je potem zgodilo pred parlamentom. K sreči sem bil zaposlen z nečim drugim, da nisem tam zraven “sodeloval”.

Kmalu zatem sem začel hoditi z enim od najbolj lušnih in prikupnih deklet, kar sem jih kdaj spoznal. Seveda me je zasvojila za teh 5 mesecev, da nisem tukaj pisal in upam, da še za naslednjih n mesecev in let. Potem je tu še Mobitelov Tehnik, kjer skušam kolikor se da redno pisati, zato, da lahko ti bereš o najnovejših novicah povezanih z mobilno tehnologijo. Žal je tako, da med poletjem ni ravno nekih udarnih novic in sem tudi tam stagniral.

Uh, ena pomembna novica, za tiste, ki še ne veste. Naredil sem Matematiko 1!!! Nekaterim se to ne bo zdelo nič takšnega, ampak tisti, ki imajo enake probleme z matematiko kot jaz, bodo občutili zadovoljstvo al neki. Julij je tudi minil bolj kot ne mirno in na drugem koncu Slovenije. Aja, konc junija sva šla še na morje celo.

Avgust je bil spet bolj zabušantski in zaljubljeno preživet na drugem koncu Slovenije. Septembra se je začelo študijsko obdobje in trepetanje, če mi bo uspelo narediti potrebne izpite in se vpisati naprej. K sreči se mi je uspelo vpisati v 3. letnik in tako sem že bližje diplomi in neteženju od doma. Konec septembra sva si privoščila in odšla v London za en teden. Kaj več, pa naslednjič.

P. S. Najverjetneje bo tu še padla kakšna tehnična novica, tako da ne obupaj! 😉

P.P.S. Avtor fotografije iz Škisove tržnice je Miha Rekar.

Hm, danes je Dan Zemlje

Pravijo, da je danes Dan Zemlje, ko se naj bi vsi spomnili na to, kako Zemlja ni večna in je treba skrbet zanjo in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov ipd. Nekok je to bulšit. Kaj nam pomagaen dan Zemlje, če ga pa ostalih 364 dni serjemo po edinem planetu, ki ga imamo?

Ko se bodo ZDA začela zavedati tega problema bolj in ne bo vsak papek mel SUVja, ki požre 30 L/100 km in ko bodo podpisali Kjotski sporazum in… Lahko bi našteval v neskončnost. Že nekaj časa nazaj sem pisal o plastičnih vrečkah. V Evropi jih še zmeraj uporabljamo na veliko. Tipičen primer v trgovini: “Izvol’te gospod še eno vrečko, da se vam ona ne strga!”…

Predlagam, uvedbo davka na plastične vrečke in zamenjavo s papirnatimi, to pa že majo v ZDA zelo dolgo časa. Ne vem, zmeraj bolj sem razočaran nad kapitalizmom, ki mu je malo mar za svet. Bo kdaj boljše? Ali pa se bomo prej do konca uničili …

Starši spreglejte! Skoraj smo že odrasli …

Uh, že kar nekaj časa nisem nič zapisal, krivce je mogoče iskati marsikje. Zato ker se učim (to sem za mami napisu), zato ker delam in zato ker se mi ne da. Danes bi se rad dotaknil teme, ki zadeva nas študente ali mladostnike malo po dvajsetem letu starosti, ki nismo več otroci, nismo pa tudi še čisto odrasli.

Naši starši so večinoma vsi odrasli v “dobrih starih časih” socializma in medtem, ko zdaj kopljejo razne jame trupel, nam pridigajo kaj so oni takrat lahko in kaj ne. Putimo jame, ker niso aktualne za to temo.

Continue reading “Starši spreglejte! Skoraj smo že odrasli …”

Kapitalizem ne pozna počitka

Ta teden na lastni koži doživljam kako sodobni svet in globalizem oz. kapitalizem v njem ne pozna počitka. Vsi bi morali biti kot roboti, ki poganjajo veliki kapitalistični mlin.

Ne bom rekel, da za to nisem vedel, ker sem, zdaj sem pa tudi preizkusil to na lastni koži. Ta teden, ko sem bil bolan, sem dobil kar nekaj različnih ponudb.

Prijazno sem se zahvalil za njih in razložil, da pač ne morem, ker sem bolan. Toda včeraj že spet ena in ista štorija, samo da me že vsi sprašujejo, če sem že zdrav, da bom lahko naredil to in ono.

Continue reading “Kapitalizem ne pozna počitka”