Za vse tiste, ki ste še zmeraj neverjetno trmasti in vztrajate pri branju, naj povem kdo je Edward Cullen. To je vampir iz serije Twilight ali Somrak. Ravno sem prebral tole knjigo in se mi je utrnila nora ideja, da bi lahko primerjal zakaj nisem in sem Edward Cullen.

Predvsem je tole moje bluzenje v katerega se rad spustim vsake toliko. Bluzenje, sanjarjenje, … Kdo bi ločil … Najprej bi se rad dotaknil vprašanja “Zakaj nisem Edward Cullen?”. Mislim, da je prvi odgovor na to, da ne živim v knjigi, v fikciji, v domišljiji Stephenie Meyer in posledično tudi ne v domišljijah milijonov oboževalk (namerno je napisano samo v ženski obliki) po celem svetu.

Še bolj očiten odgovor, ki se mi podaja je, da nisem vampir. Zaenkrat sem star samo 21 let in vsako leto starejši. Hm, že pred nekaj časa sem opazil, da se moja koža na soncu ne blešči kot trop drobnih diamantov. Škoda … Samo verjetno tudi tako boljše, … Pohlepen kot sem bi si vsake tuk odsekal prst in ga nesel v bližnjo draguljarno.

Vampirji ne jedo običajne človeške hrane, ampak pijejo kri ljudi ali živali, če so vegetarijanci. Kdor me pozna, predvsem najbližji prijatelji lahko povedo, da zmeraj gnjavim kdaj bomo jedl, al pa če ma kdo kaj za jesti. Tudi na splošno pojem ogromne količine hrane, zahvaljujoč mojemu hitremu metabolizmu sem pa tudi suh kot šibica.

Edward Cullen ima lepo belo porcelanosto kožo. No, moja je daleč od tega. Res da sem bolj bele polti po naravi, vendar me vse prevečkrat pestijo težave z mozolji in podobno najstniško sranje. Edward je tudi neizmerno lep in se mu ne more nobena upreti. Hm, … Jp, js sm jih že nekaj odgnal.

Edward je najhitrejši vampir pod luno in tudi zelo močen. Res, da sem imel v srednji šoli čas teka na 60 m 7,9 sekunde, dvomim da to velja tudi v tem primeru. Moč? Ha, ha, ta je dobra, ne nisem močan, predvsem precej šibek, ker dneve preživim za svojim računalnikom.

Edward sliši misli drugih ljudi, ampak to zato ker je vampir in se ti takšen poseben čut izostri šele pri preobrazbi, ter ker smo že prej izpodbijali da nisem vampir, je logično, da ne slišim misli drugih ljudi. Čeprav, včasih je to dobro, največkrat pa ne.

Edward ima odličen voh, spet ena od lastnosti, ki se izostri s tem, ko postaneš vampir. Kdor me pozna, ve da ne voham ala nič, če mi ravno ne pade pod nos. Ah, nekateri pravijo, da je to od preveč prehladov, ko sem bil mali, drugi da … Ne v bistvu, samo od prehladov.

Mislim, da sem obdelal večino tipičnih Edwardovih karakteristik, zaradi katerih najstnice padajo v trans. Toda zdaj pride na vrsto drugo vprašanje “Zakaj sem Edward Cullen?”. Dejansko je to vprašanje pri katerem sem se ustavil dlje časa in si vzel več časa za razmislek. Čeprav bo odgovor krajši kot pri obratnem vprašanju.

Če začnem z banalno stvarjo, kot je to, da ima Edward mrzle roke oz. kožo. Tudi jaz jih imam, predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih. Imam nadpovprečno dolge in tanke prste po katerih se kri jako ne rada sprehaja v tistih mesecih in tako me zmeraj zebe.

Ena od najbolj zanimivh stvari pri Edwardu in Belli je ta, kako jo on neprestano provocira, ter mu ona nasede. Ti pogovori so mi všeč, ker točno tako jaz provociram svoje dekle in si prislužujem razne “-.- <- takšne poglede”. Oba z Edwardom uživava v tem.

Edward Cullen ljubi Bello Swan brezpogojno, pomeni mu vse na svetu. Tudi jaz ljubim svoje dekle brezpogojno in mi pomeni vse na svetu, ter bi zanjo naredil vse na svetu. Zato je ljubezen tako lepa, ker mora biti vsaj nekaj lepega na tem svetu, ki je tako presneto iz ravnovesja že tisočletja.

Z ljubeznijo in s tem, ko vidiš dva človeka v brezpogojni ljubezni, si misliš, hej, mogoče pa je še upanje za ta svet. Čeprav se potem obrneš stran in odkorakaš, se mogoče spomneš na tista dva in na svet, ki je potreben rešitve. Z nobeno vojno, z nobeno religijo in z nobeno “vstavipoljubnostvar” ne moremo rešiti tega sveta.

Mogoče bo zvenelo utopično, vendar je ljubezen do sočloveka edina, ki lahko premaga bedo, nezaupanje, strah, … na tem svetu. Je to sploh možno doseči?

© Jan Ferme - obiščite ferme.si za več vsebin. Ne pozabite preveriti mojega portfolia.

Ko se bodo ZDA začela zavedati tega problema bolj in ne bo vsak papek mel SUVja, ki požre 30 L/100 km in ko bodo podpisali Kjotski sporazum in… Lahko bi našteval v neskončnost. Že nekaj časa nazaj sem pisal o plastičnih vrečkah. V Evropi jih še zmeraj uporabljamo na veliko. Tipičen primer v trgovini: “Izvol’te gospod še eno vrečko, da se vam ona ne strga!”…

Predlagam, uvedbo davka na plastične vrečke in zamenjavo s papirnatimi, to pa že majo v ZDA zelo dolgo časa. Ne vem, zmeraj bolj sem razočaran nad kapitalizmom, ki mu je malo mar za svet. Bo kdaj boljše? Ali pa se bomo prej do konca uničili …

© Jan Ferme - obiščite ferme.si za več vsebin. Ne pozabite preveriti mojega portfolia.

Naši starši so večinoma vsi odrasli v “dobrih starih časih” socializma in medtem, ko zdaj kopljejo razne jame trupel, nam pridigajo kaj so oni takrat lahko in kaj ne. Putimo jame, ker niso aktualne za to temo.

V nekaterih pogledih nas starši vidijo kot odrasle oz. nas hočejo videti in to od nas tudi pričakujejo, da ne rečem kar zahtevajo. To je super in fajn, če se ne bi osredotočili samo na par stvari, ki so za njih “življenjsko pomembne”, da jih mi izpeljemo prav, nam pa po domače povedano “dol visi” za njih ker nam jih tako silijo.

Prva takšna stvar je npr. šola oz. pridobivanje izobrazbe. Če nisi ekstra priden in tu pa tam padeš kakšen izpit, se ti obesijo na to tvojo “pomankljivost” in gnjavijo do nezavesti. Konkretno meni ne gre matematika. Dovolj o meni.

Namesto, da bi nas vzpodbujali tudi takrat, ko nam ne gre, ne samo takrat ko smo “super in oh in sploh fajn”, ker smo dobili pozitivno oceno nad 6, nas raje pograjajo, ukinejo kakšno boniteto in “naženejo” učit – kakor pač lahko 21 letnika naženeš učit.

Jaz sem že od nekdaj “upornik” na tem področju in sem svoji mami povzročil že veliko sivih las. Čeprav se zavedam, da “naj bi kao rabu tist pildek od diplome”, še zmeraj višje povzdigujem druge stvari na moji listi prioritet.

Moj faks ni največji biser, ker me ne more kaj več naučiti, kot sem se že sam (vsaj tiste programe, ki se jih učimo, res pa je, da tudi izveš kaj novega, da ne bom samo grajal). Če se le da te filajo z matematiko, potem je nekaj strokovnih predmetov z zastarelo tematiko, v mojem primeru – učenje s programi, ki so bili aktualni 4. generacije nazaj.

Jaz sem zagovornik tega, da se največ naučiš sam, če si le vztrajen, raziščeš stvar, ki te zanima, v nulo in jo potem še piliš v nulo. Tako jaz delam in mogoče kdaj zato trpi moja šola, ampak na napakah se učimo, pa če 100x naredimo eno in isto.

Zdaj pa obratna fora. Prej so pričakovali, da se bomo obnašali odraslo, v nekaterih pogledih smo pa še za njih neodgovorni otročaji, ki si npr. ne zaslužijo voziti primarnega družinskega avta, čeprav že imajo več kot 2 leti izpit. Ali pa ne smejo voziti sekundarnega družinskega avta, ker mu preprosto ne zaupajo.

Sploh (hipotetično), ti je bedno, če ves vesel narediš vozniški izpit, ki si ga plačal iz svojega denarja, ki si ga “zašvical fuL” (sorry moral sem dat XD) v kakšnem skladišču, potem ti ga pa mati ne pustijo vozit. Zakaj? Ker še nimaš izkušenj oz. se bojijo, da jim ga boš takoj stolkel.

1. izkušnje lahko dobiš le, tako da začneš voziti sekundarni (ponavadi mamin) avto, ki je že itak popraskan in malo obtolčen (če je pa res), tudi v vsaki avtošoli vam lahko povedo, da je priporočljivo dati mlademu vozniku za vozit takoj, ker drugače se čez par mesecev vse pozabi in potem, ko mu ga končno zaupate, ga razbije na prvem ovinku – čutite ironijo?

2. kako lahko od nas zahtevate, da se vedemo odraslo na enem področju, če pa nas na drugih področjih popolnoma potlačite? Oprostite, ampak jaz v tem ne vidim logike …

P. S. To ne pomeni, da vas ne potrebujemo več, samo da nas razumete in podpirate v stvareh, ki tudi nam kaj pomenijo.

© Jan Ferme - obiščite ferme.si za več vsebin. Ne pozabite preveriti mojega portfolia.

Ne bom rekel, da za to nisem vedel, ker sem, zdaj sem pa tudi preizkusil to na lastni koži. Ta teden, ko sem bil bolan, sem dobil kar nekaj različnih ponudb.

Prijazno sem se zahvalil za njih in razložil, da pač ne morem, ker sem bolan. Toda včeraj že spet ena in ista štorija, samo da me že vsi sprašujejo, če sem že zdrav, da bom lahko naredil to in ono.

C’mon people! Cut me some slack. Ali pa bi moral reč kapitalizem? Žal je tako da kapitalizem ne pozna počitka, vsak, ampak res čisto vsak je zamenljiv.

Ne domišljajte si, da niste. Ker vam lahko takoj dokažejo nasprotno. Tudi naš Dimsy je zamenljiv, sam se bori ko star vrag, da ga ne vrže iz splava. Tudi on bo padel.

Delaj dokler lahko delaš, bohnedi, da si vzameš sekundo počitka, ker ti bo že en drug prevzel delo. Počival boš, ko boš v penziji. Res da zdajle jamram kot, da že imam 10 let delovne dobe.

Samo se tudi znam vživeti v druge občutke in to. Taku je to. Tudi ta sistem bo padel, kot že mnogi pred njim. Potem bo prišel nov in se bomo malo lovili, ampak potem bo vse kot po starem.

Nikoli nisem razumel starejših ljudi, ki so hvalilii čase socializma in velikega vodja Tita. V trgovinah so imeli bel pa črn kruh, ene kumarce, pa konzerve fižola.

Zdaj imamo vsega polno rit, debelimo se ko prašiči in vsega smo naveličani. Zdaj jih razumem. Imeli so veliko več, kot bomo mi kdaj imeli. Imeli so upanje. Ga še mi imamo?

© Jan Ferme - obiščite ferme.si za več vsebin. Ne pozabite preveriti mojega portfolia.

Korporacije ala Tuš, Interspar, Lidl in ostale, najemajo najboljše analitike in psihologe, da bi vdrli v človekovo podzavest in mu vzpodbudili  željo po nečem kar ne rabi. Zmeraj bolj jim uspeva. Z vsakim produktom, ki ga vi kupite pri njih podprete jebeno korporacijo (osnovna živila za preživetje ne štejejo).

Jeben kapitalizem, oprostite, ne morem rečt drugače. Treba je nehat podpirat riti šefov velikih korporacij in spodbujati male kitajčke, da delajo poceni majice in hlače. Kako? Ne kupite vsake butaste malenkosti, ki jo vidite.

Naj vam povem, kaj se mi je zgodilo danes. Ati je prišel v mojo sobo in mi prinesel čudovit koledar za leto 2008. Te malenkosti sem bil res zelo vesel, bolj kot če bi mi prinesel MacBook Air. Pa če verjamete ali ne. To mi je toliko pomenilo zato, ker se je spomnil, da rabim za v sobo nov koledar in mi ga je tudi priskrbel.

Nehajmo se pehati za materialnostjo, pa bomo srečni. Vse kar štejejo so male stvari in male pozornosti, ki jih lahko tekom dneva namenimo drug drugemu.

© Jan Ferme - obiščite ferme.si za več vsebin. Ne pozabite preveriti mojega portfolia.

Ampak to je v bistvu tudi namen. Ko je ta kratek čas mimo, si bomo šli kupit nekaj novega in z vsako novo stvarjo se ta kratek čas še krajša, dokler ga na koncu ne ostane nič. V bistvu ni smešno, ampak patetično kako hrepenimo po nečem, pa sploh ne vemo po čem. Na koncu pa  končamo z nepotrebno novo obleko, mobitelom, …

Po moje hrepenimo po bližini drugega človeka. Ne. Definitivno hrepenimo po bližini druge osebe, toda zmedeni do amena ne vemo kako bi se ji približali, bojimo se, da bomo prizadeti ali, da bomo mi prizadeli njo. Bojimo se, da nas druga oseba ne bo razumela, tako kot bi mi radi. Čeprav hrepenimo po bližini, se je tako bojimo, da je že patetično.

To nam lahko uniči življenja ali pa spremeni v totalno brezčutnega človeka. Ampak, če najdemo to osebo, s katero smo lahko mi, preprosto mi … Se je pa treba boriti zanjo kot samica za svoje mladiče. Ne bo zmeraj lahko, včasih bomo celo točili solze, spet drugič … Ne spustite takšne osebe, preprosto ne, ker če jo, boste naredili največjo napako v svojem življenju.

Trenutno je moje osebno življenje … Vse je super, samo včasih me je strah. Strah neznanega, strah reakcij drugih, zagotavljaš mi, da jim bova skupaj kos. Verjamem ti, saj me takrat postane manj strah in vsakič, ko mi to rečeš pridobim kanček poguma. Mogoče res zgleda to bluzenje patetično, ampak dene pa tako dobro …

© Jan Ferme - obiščite ferme.si za več vsebin. Ne pozabite preveriti mojega portfolia.

Velike korporacije kot so naftne združbe, izdelovalci avtomobilov, poceni hrane, … Stremijo k čim večjemu dobičku. Zakaj mislite, da razni avtomobili na vodo, zrak, vodik, ipd. še niso v proizvodnji? Moje mnenje je, da takoj, ko kateri izmed izumiteljev objavi takšen izum, velike naftne združbe planejo po njem in kupijo patent za ne vem koliko milijonov.

Vedo namreč, da bo nafte nekoč zmanjkalo in da je fajn imeti še kakšen adut v rokavu. Izdelovalci avtomobilov so podobnega mišljenja. Je pa treba priznati, da smo ljudje bolj začeli razmišljati okoli globalnega segrevanja. Kjotski sporazum, povečana proizvodnja hibridnih avtomobilov, …

Nekateri pravijo, da smo začeli ukrepati prepozno, da je konec neizbežen. Že mogoče, da je konec neizbežen, a noben ne pravi v kolikšnem času. Vse temelji le na predvidevanjih. Mogoče nas pa zadane meteor in nas izbriše iz obličja Zemlje, prav tako kot je dinozavre.

Sprijaznimo se ljudje, korporativna iskrenost je nekaj kar mogoče obstaja v korporativnih pravljicah ali pa v idealnem svetu. Ne živimo ne v korporativni pravljici ne v idealnem svetu. Živimo v svetu v katerem smo še zmeraj odvisni od fosilnih goriv, v svetu v katerem so ZDA še zmeraj največji onesnaževalci našega planeta, v svetu katerega vodi skupek najvplivnejših držav in v svetu v katerem imajo nekatere države hrane preveč in jo mečejo stran, medtem, ko milijoni otrok in odraslih drugod strada.

Ob vsem tem se zgrozim in pomislim, da nam ni pomoči, toda potem se spomnem, da obstajajo tudi dobri ljudje, pošteni in pripravljeni pomagati sočloveku. Takrat se zavedam, da je mogoče še kaj upanja za ta Svet …

© Jan Ferme - obiščite ferme.si za več vsebin. Ne pozabite preveriti mojega portfolia.

Res pa je, da sem več za računalnikom kot za fotoaparatom. Rad bi se naučil kakšno novo fotografsko tehniko, rad bi imel kakšen nov objektiv, ampak potem na koncu ugotovim, da ni časa in ni denarja. Pri dizajnu se že nekaj časa spravljam, da se bom naučil program Adobe Illustrator. No, še kar mi ni uspelo, ker mi delo in faks požreta preveč časa.

Sem takšne vrste človek, ki bi rad uspel v tem kar rad dela, torej v dizajniranju ali fotografiranju. Dizajnirati sem začel “mlad”, pri mojih 15 letih. Ampak vsi vemo kakšne so stvari od začetka, zato sem takrat nekaj časa imel odmor (beri: eno leto). V srednji šoli sem pa spet začel bolj intenzivno dizajnirati, na koncu tretjega letnika oz. četrtega letnika sem celo prenovil celotno spletno stran moje bivše srednje šole.

Bolj kot ne se skoz iščem. Verjamem, da se nas večina skoz išče. Ampak jaz imam mojo moralno podporo in to je moja Maja. Brez nje bi zagotovo zabluzil v kakšnem drugem letniku. Tako pa mi je uspelo iti naprej, dobivati nove navdihe, začeti nove projekte.

Kaj pa vas žene naprej?

© Jan Ferme - obiščite ferme.si za več vsebin. Ne pozabite preveriti mojega portfolia.

Sploh v času praznikov, torej v decembrskem času, je največ pehanja za materialnimi dobrinami, ki naj bi osrečile naše bližnje. Saj bohnedaj, da jim ne bi kupili nekaj za darilo, ker bi to pomenilo, da jih nimamo več radi. Takšna je danes tipična potrošniška logika.

Vse trgovine ti iz reklamnih letakov butajo, da če ne kupiš taužntpecto daril za vsakega, ki ga imaš rad, ti bo to on zameril, do konca življenja. Včasih pa kupujemo gruče daril za tiste, ki jih imamo radi, zato ker ne najdemo časa za njih in upamo, da se jim bomo tako odkupili.

Ampak vse kar hočemo s tem narediti je, zapolniti svojo notranjo praznino in obdržati svojo masko. Lahko bi postavilli teorijo, tisti ki kupi več daril je bolj duhovno prazen, tisti ki kupi veliko dragih daril ima preveč denarja in je še bolj duhovno prazen in osamljen.

Zakaj ne bi letos vsi našim dragim, kupili samo kakšno malenkost in jim povedali, da jih imamo radi in da nam veliko pomenijo? Bilo bi veliko bolj koristno kot pa darila, ki bodo prinesla trenutno zadovoljstvo, čez dva dni bodo pa odložena obležala na polici …

© Jan Ferme - obiščite ferme.si za več vsebin. Ne pozabite preveriti mojega portfolia.

Volilni molk se začne šele v soboto 10. 11. 2007, do takrat pa lahko v vseh medijih (tudi blog je medij) javno razglabljamo zakaj se nam zdi kateri od predsedniških kandidatov boljši/slabši.

Tako pridemo do naslova moje objave: “Zakaj bom volil Tűrka. Že drugič.”. Seveda bi se vsak najprej vprašal zakaj sem ga volil že prvič, a bom to odgovoril v sklopu odgovora “drugič”.

Z 18 leti sem dobil volilno pravico, zdaj z 19 leti prvič volim predsednika države. Sprijaznimo se, slovenski predsednik ima veliko manj funkcij in vpliva kot npr. ameriški. Ne vem zakaj, lahko me kdo pouči o tem. Vseeno pa ljudje spoštujejo predsednika države, saj predstavlja narod na različnih obiskih po svetu. Zato mislim, da je potrebno izbrati takšnega predsednika, ki misli s svojo glavo.

Zakaj nisem in ne bom volil Peterleta? Nekako me ne prepriča njegov sladki nasmešek na jumbo plakatih mimo katerih se vozim vsako jutro. Niti ne podpiram Janše, ki simpatizira s Peterletom. Prav tako v Ustavi Republike Slovenije piše:

7. člen

Država in verske skupnosti so ločene.

Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.

Vir

Zakaj sem to napisal? Ker mi ni všeč, da cerkev simpatizira s Peterletom. Saj lepo piše v Ustavi Republike Slovenije, da so država in verske skupnosti ločene. Kako težko je to zastopit? Ne me narobe razumet, sem veren, ampak nekatera vmešavanja RKC-ja, me pa motijo. Sam sem prepričan, da RKC nima kaj delati v politiki. Prav tako mi gredo na živce škofovska pisma, ki jih potem župnik bere nedeljo pred volitvami. Mah dosti o tem.

Zakaj bom volil Tűrka in celo drugič? Preprosto zato, ker me je prepričal s svojimi stališči, ki se tudi pokrivajo z mojimi. Prav tako mi niso všeč Peterletova namigovanja, da Tűrk ni bil za Slovenijo, ker je bil takrat v Ženevi, Tűrk je to jasno zavrnil in povedal svoje. Prav vidi se, da Peterle z zadnjimi atomi skuša preobrniti vse skupaj v svojo korist, vendar se mi zdi, da je prepozen. Tudi sam se zaveda, da mu voda tako teče v grlo da bo kmalu potonil, zato pač “igra” umazano.

Tűrk po drugi strani “igra” “gentlemensko” in se ne spušča na takšen nivo “igre”. Prav tako je razgledan človek z visoko izobrazbo, Slovenijo je že zastopal v ZDA kot veleposlanik, če se ne motim. Prepričal me je tudi s svojim razmišljanjem o protikadilskemu zakonu in odprl nek nov pogled na vse skupaj.

Izpostavil je, da je v Sloveniji še pretežno kadilska kultura in da bi bilo treba obrniti to kulturo v protikadilsko kot je npr. v ZDA. Sam menim, da so s tem protikadilskim zakonom “en mal” brcnili v temo. Vsekakor ga podpiram vendar po dosedanjih izkušnjah sodeč ni ravno prinesel pričakovanega. Kadilci in posledično tudi nekadilci zmrzujejo pred lokali, ker so pač prijatelji in ker kadilci pač rabijo svoj čik. Ah, še ena od večnih dilem.

Jaz sem za Tűrka, pa ti?

© Jan Ferme - obiščite ferme.si za več vsebin. Ne pozabite preveriti mojega portfolia.