Nekega dne je bilo čustvom sporočeno, da se bo otok potopil, tako so vsa pripravila svoje čolne in odšla, razen Ljubezni. Ljubezen je bila edina, ki je ostala. Ljubezen je hotela vztrajati do zadnjega trenutka.

Ko se je otok že skoraj potopil, se je Ljubezen odločila prositi za pomoč. Mimo je prišlo Izobilje v veliki ladji. Ljubezen je rekla: »Izobilje, me vzameš s sabo?« Izobilje je odgovorilo: »Ne morem. V mojem čolnu je veliko zlata in srebra. Tukaj ni prostora zate.«

Ljubezen se je odločila, da povpraša Puhlost, ki je šla ravno mimo v prelepem čolnu. »Puhlost, prosim pomagaj mi.« »Jaz ti ne morem pomagati, Ljubezen. Vsa si mokra in lahko uničiš moj lepi čoln«, je odgovorila Puhlost.

Žalost je bila blizu, zato je Ljubezen tudi njo prosila za pomoč. »Žalost, naj grem s tabo.« »Oh, Ljubezen, tako sem žalostna, rada bi bila sama.«

Mimo je prišla tudi Sreča, ki pa je bila tako srečna, da ni niti slišala, kako jo Ljubezen kliče.

Kar naenkrat pa je bilo slišati glas: »Pridi, Ljubezen, lahko greš z mano.« Bil je starec. Ljubezen se je počutila tako blaženo in srečno, da je starca pozabila povprašati po imenu. Ko sta prispela na kopno, je starec odšel svojo pot.

Ko je Ljubezen spoznala, kako hvaležna je lahko starcu, je vprašala Znanje, še enega starca: »Kdo mi je pomagal?«
»To je bil Čas«, je odgovorilo Znanje.
»Čas?« je rekla Ljubezen. »Toda, zakaj mi je pomagal ravno Čas?«
Znanje se je modro nasmehnilo in reklo: »Ker samo Čas lahko razume, kako velika je Ljubezen.«

Vir

Nekaj pred 19.00 sva se odpeljala proti Mestnemu parku in tam naletela na gnečo. Sploh se nisva zavedala, da je Eroika tako priljubljena in da jih je prišlo poslušati toliko ljudi. Po srečnem naključju sva našla parkirni prostor pod drevesi in že sva bila na poti v Ledeno dvorano.

Pred dvorano se je ljudi trlo (na srečo si imel na vstopnici določeno kje sediš), sedela sva na tretji tribuni nekje na sredini in sva odlično videla na oder. Zraven naju so bili še moji. Koncert bi se naj začel ob 19.30 vendar so ljudje takrat še kar prihajali v dvorano, tako da se je začel šele malo pred osmo uro.

Njihov koncert je bil v sklopu Veronikinih večerov, ki jih organizira Mestna občina Celje (vsaj zdi se mi) in je bil prvi izmed mnogih večerov, ki še bodo sledili. Koncert je povezovala neka voditeljica iz RTVja, gostji sta pa bili Darja Švajger in Nuška Drašček.

Eroiko mnogi imenujejo slovenski Il Divo in bistvu je res. Glasove imajo čudovite in ob nekaterih pesmih ti gredo kar kocine pokonci. Eroiko sestavljajo trije člani, dva tenorja in en bariton. No in ta bariton je najbolj “gobčn”. Mel je neke fore s “tenorčki”, ki jih je preoblikoval iz policijskih vicev – smejali smo se vseeno.

Na YouTubu sem odkril točno tisto pesem, ki je bila meni najbolj všeč – Ko mene več ne bo. Pa še snemana je bila takrat, ko sva bila midva na koncertu. Super res. Ni najboljše posneta, ampak obudi spomine. Zraven prilagam še celotno.

Eroika, Ledena Dvorana Celje, 3. 7. 2008

Click here to view the embedded video.

Eroika – Ko mene več ne bo (celotna)

Click here to view the embedded video.

Koncert je trajal dobri dve uri, če odmislimo 15 minutno pavzo. Glavno mi je bilo, da je Maja uživala. Jaz pa sem se spet malo kulturno izobraževal.

Pa vi? Poznate Eroiko? Ste že bili na kakšnem koncertu?

>>> Oratorij 2008 <<<

Nato je sledil najtežji del potovanja in sicer iskanje “dobre” lokacije kam postaviti šotor. Itak sva lahko računala samo na cono B, ker za v cono A je menda 10-letna čakalna lista. Greva okoli in plezava in hodiva in opaziva, da se eni pokajo iz kampa in da bi midva lahko tam bila. Zgledal je takšen lep prostor, dvignjen nad vsemi. Kasneje povprašava od kod so napeljali elektriko in nama odgovorijo, da je elektrika kind of 80 m stran. Torej očitno tukaj ne bova mogla biti.

Grem sam iskat novo lokacijo in jo najdem blizu recepcije. Tudi tam so se eni stran pokali. Ampak počasi. Zraven sta pa še šla dva, ki sta imela kul prostor med drevesi. Seveda sva se postavila takoj v bran za ta prostor in ga posledično tudi dobila. Ampak ta dva sta se pokala tako počasi, da sem mislil, da bom kar znorel. Nato sta pa še pustila dve vrečki smeti za sabo!!! Presneta mularija ______ (vstavi poljubno vulgarno kletvico)!!!

S postavljanjem šotora nisva imela problemov, ker ga je zelo enostavno postaviti. Maja je vzela s sabo še mizo in dva stola, tako da je potem eden od sosedov izjavil, da sva “civilizirana”. Prav tako sva si naslednji dan še skuhala juho in testenine z grahovo omako. Seveda je bilo vse odlično. Skupaj sva res dober tandem.

Po postavitvi šotora sva se hotela iti kopati, a glej ga zlomka sem ugotovil, da ni kopalk. Hm, pozabil sem jih v kopalnici, kjer so se sušile še od Aqualune. Jah kaj sem htel, kot it nove kupit. Odpravila sva se proti Portorožu in naletela na Modiano in celo dobila -20% na ene kul kopalke. Vrnila sva se v kamp in se šla kopat. Zdaj se moram pa razgovoriti o “kakovosti” slovenskega morja. No, voda je umazana, onesnažena in nasploh oh in bljek! Prav tako so bile boge kopalnice. Očitno je, da Slovenci zelo slabo investiramo v turizem in se čudimo zakaj ostali hodijo na Hrvaško (ampak Hrvatov pa vseeno ne podpiram).

Popoldne sva si naredila nekaj na hitro za jest, ker se nama ni ljubilo kuhati. Obrok hrane in branje knjig in revij je minilo ob prijetni glasbi, ki so jo predvajali prijazni fantje, kar iz svojih avtomobilov. NOT!!! Nabijali so vse možno od narodnjakov do techna in to ZELO glasno. Kot, da jih mora zdaj slišati cel kamp, kak _____ (spet vstavi poljubno vulgarno kletvico) od muske poslušajo. Res so bili radodarni, da so predvajali svoj zanič okus za musko tako glasno, da sva jih lahko z Majo slišala.

Zvečer sva se sprehodila do Portoroža, kjer sem tudi posnel par fotk. Portorož je bil presenetljivo prazen za petek zvečer. Nekaj več ljudi je bilo v soboto zvečer. Po vrnitvi v kamp sva se poknala v šotor in zaspala, a ne za dolgo. Zbudili so naju sosedje, ki so se ga napili in vešde niso mogli biti tiho in so razgrajali kuker se je dalo.

Zjutraj so naju spet zbudili prijazni fantje s svojim odličnim okusom za musko. NOT! Če ne bi bil preveč zlomljen bi šel do najinga avta in vzel ven sekirco (ki sva jo imela za zabijanje klinov) in jim razsekal tiste zvočnike, da bi samo gledali. Sobota je spet minila v poslušanju odlične glasbe in v dveh obiskih našega prečudovitega morja.

Prišla je nedelja in čas za odhod. Bila sva do konca zaparkirana in zakampirana iz vseh strani. K sreči so se tudi vsi fantje z odličnim izborom muske tudi spakali domov. Sem omenil moje največje veselje, ko jim je akumulator crknil? Takrat sva lahko uživala v 15 minutah tišine. Blažen čas!!! Aja, v nedeljo so začeli musko nabijati že ob 6.38, a jim je po pol minute tudi crknil akumulator. Ne, js nimam nič pri tem.

V glavnem, z Majo sva se imela super, kljub nekaterim bedastočam, ki sva jih morala prenašati.

Drugače sem pa danes bil s FLoYdekom, tasho in slashom v Aqualuni. Bilo je vroče, bilo je mnogo tunkanja. Bilo je vrooočeee. Opeklo me je … Pa še tuk so me tunkal, da sem poln tiste nagravžne klorirane vode spil, zdaj se mi pa kolca že par ur! Pa še opekl me je …

Ampak te tri dni bom pa vseeno užival.

P.S. Kategorija Dizajn dneva bo neovirano tekla, prav tako igra Ugani geslo, da vam ne bo dolgčas.

Skratka imava se super. Že tri leta!

Ljubim te Maja!

P.S. Ugotovil sem, da se morava več fotkat, ker sem komaj najdu tole fotko.

Nekaj pred 17to sva se z atijem odpeljala po Majo in Mitja. V dvorani smo bilo nekaj čez 17to. Zakaj? Brezveze v bistvu, ker potem dolgo nisva imela kaj delati. Sledilo je fotografiranje parov in četvork. Čez kakšno uro se je začela potem generalka.

Vsa ceremonija se je začela ob 20.30 s slavnostnim prihodom nas, maturantov in maturantk. Odpeli smo Gaudeamus Igitur, sledil je Radetzky marš. Potem govor ravnatelja, katerega ni poslušal skoraj nihče. Malo sramotno no.

Po ravnateljevem govoru smo odplesali pet slik četvork, med posameznimi slikami so bili še pomembni govori drugih. Sledil je angleški valček, nato rumba in dunajski valček. Potem pa veliki finale četvorke oz. šesta slika, pri kateri so se vsi postavili v štiri kroge in potem naredili “špalir” po katerem je prikorakal ravnatelj s svojo soplesalko in še ostali mučeniki, ki so nas določili za plese z razredničarkami/razredniki.

Všeč mi je bil ples s starši, moram rečt da sva z mami vredu zaplesala. Pa Maja z mojim atijem. S tem se je zaključil uradni del maturantskega plesa in je začel igrati band Oliver Twist. Igrali so dobro musko, tako fajno za plesat. Vmes je še prišel Kreslin za borih 20 minut. “Vrhunec” večera je bila polnočna četvorka, z Majo sva bila v paru z mojo teto in njenim možem in sva se prav fajn zabavala, ko sva gledala kako ne znata.

Kljub temu, da sva imela z Majo plačan zajtrk ob 7h pri Štormanu, ni bil nobeden od naju zmožen počakati tako dolgo, in tako sva bila že ob 4h zjutraj že v postelji.

Bilo je nepozabno! Škoda, da je tvoj maturantski ples le enkrat v življenju.

P. S. Eva hvala, ker si fotkala.
P. P. S. Kreslina sem pa jaz.

Ob 9h zjutraj smo začeli s pisanjem predmaturitetnega preizkusa iz angleščine. Morm rečt, da mi je kr šlo, ni nek bav bav. Končal sem ob 12h.

Potem sva imela z Majo ob 14h plesne vaje za maturanca saj se ta nevzdržno bliža. Blo je prav fajn. Trajale so do 15.30.

Ob 17h sva imela zmenjeno za birmansko skupino pa so spet prišle le tri birmanke od osmih. Igrali smo se neko igro in brskali po svetem pismu, nekje do 18.30.

Potem sva šla k Maji in js nisn bil več za nobeno rabo.

Od mami in atija sem pa že tako dobil novo modro kolo.

Hvala še enkrat vsem in meni na mnoga leta!