Tweet Je južni otok je! Daleč v neznanem morju je pika na obzorju. Je lisa iz meglè. Med svitom in temo iz bele vode vzhaja. In neizmerno traja. In v hipu gre na dno. In morje od slasti je težko in pijano. In sol zatiska rano. In slutnja, da ga ni. Da so na temnem dnu samo zasute školjke in veje grenke oljke in zibanje...
read more
Tweet KAM? Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo me, kam? Prašájte raj’ oblak nebá, prašájte raji val morjá, kadar mogočni gospodar drvi jih semtertje vihar. Oblak ne ve, in val ne kam, - kam nese me obup, ne znam. Samo to znam, samo to vem, de pred obličje nje ne smem, in de ni mesta vrh zemljé, kjer bi...
read moreTweet Vsak človek izraža svoja čustva na svoj način. Nekateri se vržejo v delo, drugi sedejo v avto in malo norijo po cestah, tretji dajo glasbo zelo na glas in nekateri pišemo poezijo. Zanimivo, ko gledam za nazaj kaj vse sem že napisal. Nekateri mi očitajo, da ne znam postavljati vejic in velikih začetnic v pesmih. Hm,...
read moreTweet zapuščam te, si mi rekla. mislim si, ostala boš sama. zapomni si, proti jutru je najhladneje. (Jan Ferme, 6.6.2007)
read moreTweet Pridem, če se v tvojem pogledu ne izgubim. Pridem, če me z dotikom rešiš ti. Pridem, zato sladko zaspi. (Jan Ferme, 24. 4. 2007)
read moreTweet zakaj vsi hrepenimo po nedosegljivem, po tistem edinem, česar ne moremo doseči. in če bi tisto dosegli ne bi bilo nič več nedosegljivo … postalo bi majhno, prhko v prah ovito. ali si res želimo doseči nedosegljivo? (Jan Ferme, 31. 12. 2006)
read more
nedavni komentarji