Jan Ferme

Menu

Category: Poezija

Je južni otok je!

Je južni otok je!
Daleč v neznanem morju
je pika na obzorju.
Je lisa iz meglè.

Med svitom in temo
iz bele vode vzhaja.
In neizmerno traja.
In v hipu gre na dno.

In morje od slasti
je težko in pijano.
In sol zatiska rano.
In slutnja, da ga ni.

Da so na temnem dnu
samo zasute školjke
in veje grenke oljke
in zibanje mahu.

A voda se odpre
in močna zvezda vzide
in nova ladja pride
in južni otok je!

(Kajetan Kovič)

Prijatlji prašajo me, kam?

KAM?

Ko brez miru okrog divjam,
prijatlji prašajo me, kam?

Prašájte raj’ oblak nebá,
prašájte raji val morjá,

kadar mogočni gospodar
drvi jih semtertje vihar.

Oblak ne ve, in val ne kam, –
kam nese me obup, ne znam.

Samo to znam, samo to vem,
de pred obličje nje ne smem,

in de ni mesta vrh zemljé,
kjer bi pozabil to gorje!

(France Prešeren)

Bi malo poezije? Čisto malo?

Vsak človek izraža svoja čustva na svoj način. Nekateri se vržejo v delo, drugi sedejo v avto in malo norijo po cestah, tretji dajo glasbo zelo na glas in nekateri pišemo poezijo. Zanimivo, ko gledam za nazaj kaj vse sem že napisal. Nekateri mi očitajo, da ne znam postavljati vejic in velikih začetnic v pesmih. Hm, … To niti ni pomembno, ker smo v dobi svobodne poezije.

Iz vidika pesnika bi vam rad povedal, katere so moje najljubše pesmi, ki sem jih sam napisal in tu objavil:

Še poznate kakšnega blogerskega pesnika?

P. S. Še imam nekaj neobjavljenih pesmi. Mogoče enkrat …